21stMar

Slovesno odkritje spominskih plošč Adamu Bohoriču in Juriju Dalmatinu v Wittenbergu

V petek, 17. marca 2023, je v Luthrovem mestu Wittenberg (Lutherstadt Wittenberg) v organizaciji Evangeličanske cerkve AV v Republiki Sloveniji, Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar in Mestne občine Krško skupaj z Občino Lutherstadt Wittenberg in Rotary club potekalo slovesno odkritje spominskih plošč slovenskima reformatorjema Adamu Bohoriču in Juriju Dalmatinu. Plošči sta nameščeni na steni nekdanje univerze Leucorea, ki jo je leta 1502 ustanovil Friderik Modri in pri katerem je na gradu Wartburg Martin Luther po izobčenju našel zatočišče ter se posvetil prevajanju Nove zaveze Svetega pisma. Spominski plošči s številkama 130 in 131 sta bili zaradi pandemije koronavirusa iz lanskega leta prestavljeni na letošnje in sta potekali v okviru simpozija o nemškem reformatorju Johannu Agricoli (ok. 1494 – 1566) iz Eislebna v organizaciji Univerze v Leipzigu in Inštituta za evropsko zgodovino v Mainzu.

Slovesnost je s svojo prisotnostjo počastila tudi delegacija visokih gostov pod vodstvom predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič, ki se je pred slovesnostjo vpisala tudi v zlato knjigo Wittenberga v Luthrovi sobi v hotelu Best Western, in prav tako veleposlanice Republike Slovenije v Berlinu dr. Ane Petrič Polak.

Ob tej slovesnosti, ki se je pričela ob 15. uri, so nastopili govorniki in govornice iz domovine in tujine, ki so se poklonili spominu slovenskima reformatorjema. Nadžupan mesta Lutherstadt Wittenberg Thorsten Zugehör je poudaril, da sta spominski plošči, ki sta ju dobili dve pomembni osebnosti iz zgodovine evropske reformacije, v kulturi spomina in s tem tudi v zgodovini Luthrovega mesta Wittenberg pomemben korak v počastitvi zgodovine reformacije na Slovenskem in pomena slovenskih reformatorjev za evropsko zgodovino.

Mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora Republike Slovenije je izpostavila njuno veliko vlogo za slovenski jezik, katerega sta kot najbolj združevalno prvino naše nacionalne identitete postavila ob bok jezikom tedanjih velikih narodov in temelje slovenstva gradila ne le na stvarnem, ampak tudi na kulturnem in duhovnem področju. Kot je poudarila, se z obeležji zavemo in se prepričamo o svoji lastni vrednosti in zgodovini, z njimi krepimo lastno identiteto, izrazimo ponos na prednike, ki so zaznamovali tedanji čas, in zato so obeležja pomembna.

O ključni vlogi jezika, ki je duša naroda, ljudstva, njegove zgodovine, tradicije, kulture, vere, običajev in je značilnost ljubezni do domovine, je spregovoril mag. Leon Novak, škof Evangeličanske cerkve AV v Republiki Sloveniji. Jezik namreč, ki služi sporazumevanju, razumevanju, posredovanju informacij, uporablja tudi Bog, ki s svojo besedo nagovarja človeka. Kot je izpostavil, je bila za Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenske slovnice 16. stoletja, “beseda ogledalo duše”, za Jurija Dalmatina, prevajalca celotnega Svetega pisma v slovenščino, pa “ni mogočnejše in plemenitejše stvari ali dela na človeku kakor jezik.” Oba sta prav v Wittenbergu pustila močne sledi, pridobivala znanje in ga v pisani besedi pripravljala za svoje rojake.

Deželni škof Saška-Anhalt dr. Johann Schneider je opomnil, da sta bila Bohorič in Dalmatin doslej znana le ožjemu krogu in strokovnjakom, s postavitvijo plošč zdaj pa ju pozna tudi širša javnost.  Prav te predstavljajo majhno evropsko zvezo še pred ustanovitvijo Evropske unije in vsak tovrsten skupen interes v duhu miru pomembno prispeva h gradnji Hiše Evrope.

Njena ekscelenca dr. Ana Polak Petrič, veleposlanica Republike Slovenije v Berlinu, je poudarila pomen dosežkov njunega dela in njunih sopotnikov, saj so prav ti slovenski narod v 16. stoletju povzdignili med napredne in moderne evropske narode. Ob tem je poudarila tesno povezanost Slovenije in Nemčije na vseh področjih delovanja družbe. Kot je povedala, sta obe zavezani tako vrednotam demokracije, spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava kot iskanju skupnih interesov s ciljem ustvariti boljši in bolj pravičen svet danes in v prihodnje, k čemur so stremeli že reformatorji pred petsto leti.

Dr. Luka Ilić, duhovnik in pobudnik projekta postavitve spominskih plošč, se je poklonil dosežkom obeh slovenskih reformatorjev. Kot je povedal, se je Adam Bohorič leta 1548 vpisal na univerzo v Wittenbergu, kjer ga je med drugim poučeval tudi Filip Melanchton, naslednik Martina Luthra. V Wittenberg se je vrnil  leta 1583 z Jurijem Dalmatinom in še tremi sopotniki, kjer so vse moči usmerili v tiskanje Dalmatinove Biblije v slovenskem jeziku, Bohoričeve slovnice in še drugih del. Ti monumentalni deli, Biblija in slovnica, kažeta na medsebojno povezanost Wittenberga in reformacije na Slovenskem in si zato zaslužita posebno mesto v spominski kulturi Wittenberga, je sklenil.

Matjaž Gruden, predsednik protestantskega društva Primož Trubar, se je zahvalil za prijazen sprejem in ohranjanje spomina na velika slovenska reformacijska pisca Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča. Kot je izpostavil, je reformacija Slovence naučila brati, pisati, peti in moliti slovensko. Ob tem so bile oblikovane tudi vrednote, kot so posameznikova osebna odgovornost, verska strpnost, splošna pravica do izobrazbe in državljanska svoboda, postavljeni temelji za nastanek moderne Evrope in Novega sveta. Spomnil je tudi na evropsko mrežo luteranskih mest, v katera so vključena slovenska Rašica, Puconci in Ljubljana.

Podžupanja Mestne občine Krško Ivanka Černelič Krošelj je poudarila pogumen korak Bohoriča in Dalmatina in zahtevno pot, na katero sta se podala. Spomnila je tudi na poimenovanje osnovne šole v Krškem po Juriju Dalmatinu, osnovne šole v Brestanici po Adamu Bohoriču, prav tako na podobe v mestnih parkih.

V imenu Rotary kluba, ki od leta 1997 skrbi za spominske plošče v Wittenbergu, je prisotne z velikim zadovoljstvom pozdravil Hans-Joachim Herrmann. Kot je povedal, že več kot 130 plošč približuje pomembne osebnosti, ki so bile v Wittenbergu oziroma so bile kakorkoli povezane z mestom. Rotary club Wittenberg že 25 let skrbi za njihovo obnovo, vzdrževanje in razširitev.

Prireditev je povezovala dr. Klaudija Sedar, v glasbenem delu pa je nastopila Sofia Grassi, študentka violončela v Berlinu. Zatem je v dvorani Melanchton hotela Best Western potekal še kulturni program, v sklopu katerega sta bila predstavljena dva referata in s tem tudi obogaten osrednji dogodek odkritja spominskih plošč. Predsednica Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar – podružnice Posavje Alenka Černelič Krošelj je predstavila protestantsko kulturno dediščino v Posavju, dr. Klaudija Sedar pa slovenske reformatorje v Wittenbergu.

 

Komentar