Spoštovani verniki in vernice Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji,
dragi prijatelji in prijateljice,
ljubi Slovenci in Slovenke.
Praznik reformacije je priložnost, da smo ponosni na svojo evangeličansko vero, na svojo Cerkev in na dediščino, ki so nam jo zapustili reformatorji. Toda ta ponos ni v prepričanju, da smo boljši od drugih, temveč v hvaležnosti za evangelij, ki nam je bil zaupan. Reformacija nas namreč vrača k bistvenemu vprašanju: kaj je tisto, kar človeka zares osvobaja, mu daje dostojanstvo in mu omogoča živeti v zaupanju, upanju in ljubezni?
Martin Luther je s ponovnim odkritjem osrednjega svetopisemskega sporočila poudaril, da se človek ne more odrešiti s svojimi zaslugami, dobrimi deli ali verskimi dosežki. Božja milost ni plačilo za našo popolnost, temveč dar, ki ga prejemamo po veri v Jezusa Kristusa. Zato so temeljni poudarki reformacije jasni: samo Sveto pismo, samo po milosti, samo po veri, samo Kristus in Bogu samemu slava. Teh pet poudarkov ni zgolj zgodovinska dediščina luteranstva, temveč živo središče naše vere.
Kaj to pomeni za človeka danes? Pomeni, da nam ni treba nenehno dokazovati svoje vrednosti. Ne pred Bogom ne pred ljudmi. Naša vrednost ni odvisna od družbenega položaja, premoženja, uspeha, porekla ali tega, kako nas ocenjujejo drugi. V Kristusu nam Bog sporoča, da smo ljubljeni in sprejeti. Ta svoboda pa ni dovoljenje za brezbrižnost. Je povabilo k odgovornosti. Kdor ve, da je sam prejel milost, lahko tudi drugemu pristopi z več razumevanja, potrpežljivosti in sočutja.
Prav zato je vključevanje tako pomemben sad reformacijske vere. Cerkev ni skupnost popolnih ljudi, ki bi se zbirali zaradi svoje brezhibnosti, temveč skupnost ljudi, ki živimo iz Božje milosti. V njej mora biti prostor za človeka, ki veruje trdno, pa tudi za tistega, ki išče, dvomi ali postavlja vprašanja; za človeka, ki pozna Sveto pismo, in za tistega, ki šele išče pot do njega; za človeka, ki je v življenju našel trdnost, in za tistega, ki ga zaznamujejo bolečina, osamljenost ali izguba. Evangelij nas ne uči, naj ljudi najprej razvrstimo, temveč naj jih najprej vidimo kot ljudi, vredne dostojanstva in ljubezni.
To ne pomeni, da nam je vseeno, kaj verujemo. Nasprotno. Luteranska teologija nas uči, da se vedno znova vračamo k Svetemu pismu in preverjamo, ali naše besede, odločitve in ravnanje zares pričujejo o Kristusu. Reformacija ni bila samo zgodovinski dogodek, temveč tudi gibanje prenove, ki Cerkvi ne dovoljuje, da bi se zadovoljila sama s seboj. Cerkev se ne prenavlja zato, da bi izgubila svojo identiteto, ampak zato, da bi ostala zvesta evangeliju in ga razumljivo oznanjala ljudem svojega časa.
Tudi na Slovenskem je reformacija pustila neizbrisen pečat. Primož Trubar je evangelij približal ljudem v slovenskem jeziku, Jurij Dalmatin nam je zapustil prevod Svetega pisma, Štefan Küzmič pa je Božjo besedo približal prekmurskim Slovencem. Njihovo delo je pomembno zaznamovalo naš jezik, kulturo, izobraževanje in narodno zavest. Evangeličanke in evangeličani smo lahko ponosni, da pripadamo izročilu, ki je znalo povezati zvestobo evangeliju s pogumom, izobraževanjem in odgovornostjo do skupnosti. Ta dediščina pa ni samo razlog za ponos, temveč tudi obveza, da jo živimo in predajamo naprej.
Reformacija nas danes vabi, da znova premislimo, čemu pripisujemo največjo vrednost. Martin Luther je opozarjal, da je naš Bog pogosto tisto, na kar navežemo svoje srce in v kar polagamo svoje zaupanje. Denar, ugled, moč in priznanje lahko hitro postanejo pomembnejši od človeka. Evangelij pa nas vrača h Kristusu, ki je svojo ljubezen pokazal prav v skrbi za šibke, izključene in prezrte.
Zato naj bo praznik reformacije več kot spomin na preteklost. Naj bo praznik hvaležnosti za vero, ki nas osvobaja strahu, poguma, da stojimo za resnico, in ljubezni, ki nas odpira bližnjemu. Naj bo naša Evangeličanska cerkev prostor žive Božje besede, iskrenega pogovora, medsebojnega spoštovanja in sprejemanja. Ponosni bodimo na svoje korenine, vendar še bolj na sadove, ki jih lahko prinašajo.
Stati inu obstati – trdno stati v evangeliju, da bi lahko odprto stopali k človeku. To je moč reformacije, to je naše poslanstvo in to je vera, ki jo želimo z zaupanjem predati prihodnjim rodovom.
Ob prazniku reformacije iskreno čestitam vsem Slovenkam in Slovencem, evangeličankam in evangeličanom ter vsem, ki jim je blizu dediščina reformacije. Naj nas reformacijska dediščina povezuje, naša vera odpira za bližnjega, naše pričevanje pa tudi prihodnjim rodovom približa bogastvo evangelija. Blagoslovljen praznik reformacije!
Dr. Aleksander Erniša, škof Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji
Slovenian 
German