{"id":3363,"date":"2026-01-23T18:53:35","date_gmt":"2026-01-23T17:53:35","guid":{"rendered":"https:\/\/evang.si\/?p=3363"},"modified":"2026-01-23T18:54:25","modified_gmt":"2026-01-23T17:54:25","slug":"praznik-veselja-in-edinosti-v-novem-mestu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/evang.si\/de\/2026\/01\/23\/praznik-veselja-in-edinosti-v-novem-mestu\/","title":{"rendered":"Praznik veselja in edinosti v Novem mestu"},"content":{"rendered":"

V nedeljo, 18. januarja ob 18. uri, je bilo v Evangeli\u010danski cerkvi Dobrega pastirja na Grmu v Novem mestu osrednje regijsko ekumensko bogoslu\u017eje. V tednu molitve za edinosti kristjanov so se zbrali kristjani katoli\u0161ke, pravoslavne in evangeli\u010danske Cerkve z namenom, da poka\u017eejo svojo naklonjenost svetopisemskem idealu: \u00bbEno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svoje poklicanosti.\u00ab (Pismo Efe\u017eanom 4, 4)<\/p>\n

Ekumensko bogoslu\u017eje je bilo sre\u010danje kristjanov razli\u010dnih Cerkva, ki jih kljub raznolikim tradicijam povezuje ena vera v Jezusa Kristusa, edinega Gospoda. Sre\u010danje je temeljilo na prepri\u010danju, da je to, kar kristjane zdru\u017euje, mo\u010dnej\u0161e od tistega, kar jih lo\u010duje. Skupna molitev, poslu\u0161anje Bo\u017eje besede in slavljenje so postali prostor, kjer se je razodela globlja resni\u010dnost Cerkve: poklicanost v ob\u010destvo, ki presega zgodovinske delitve in odpira pot spravi, miru in medsebojnemu spo\u0161tovanju.
\nPoseben vrhunec ekumenskega bogoslu\u017eja je bil Psalm 23 v skupni izvedbi patra Gregorja Kosa iz \u017dupnije Svetega Lenarta in kaplanke Katje Brki\u010d Golob iz Evangeli\u010danske cerkve Dobrega pastirja. V tem trenutku se je bogoslu\u017eje iz poslu\u0161anja raz\u0161irilo v sou\u017eivetje: glasova dveh slu\u017eabnikov iz razli\u010dnih cerkvenih tradicij sta se prepletla v eni besedi, v enem zaupanju, v enem Duhu. Kar se je za\u010delo kot izvedba, se je hitro spremenilo v dogodek \u2013 v eksplozijo edinosti, ki je zajela vso zbrano skupnost.<\/p>\n

Psalm, ki govori o Dobrem Pastirju, ki vodi, varuje in daje \u017eivljenje, je v cerkvi odmeval kakor skupno slavljenje Boga v polnosti vere. Meje so se raztopile, razlike med tradicijami so se umaknile globlji resni\u010dnosti: ena Cerkev, zbrana v kot ena du\u0161a in v enem Duhu. Skupni glas psalma ni bil le estetski trenutek, temve\u010d izkustvo \u017eivete edinosti \u2013 tak\u0161ne, ki je ni mogo\u010de na\u010drtovati ali zapovedati, ampak se zgodi, ko se ljudje zaupajo istemu Bogu. V tistem trenutku je Psalm 23 postal ve\u010d kot besedilo Svetega pisma; postal je kraj sre\u010danja, v katerem se je Cerkev prepoznala kot ob\u010destvo, ki \u017eivi iz enega Pastirja in hodi po poti miru skupaj \u2013 razli\u010dna, a nerazdeljena.
\nEkumensko bogoslu\u017eje je bilo razumljeno hkrati kot dar in naloga: dar sre\u010danja in skupne vere ter naloga, da kristjani v razdeljenem in ranjenem svetu skupaj pri\u010dujemo za resnico, ki osvobaja, in za ljubezen, ki gradi mostove. Iz zaupanja v Boga O\u010deta, po Sinu, razlomljenem kruhu za \u017eivljenje sveta, in v mo\u010di Svetega Duha, ki gradi ob\u010destvo, je postalo to sre\u010danje konkreten dokaz edinosti Cerkve.<\/p>\n

Simbolno zlivanje vode iz treh kelihov v en vr\u010d in zalivanje rastlin<\/strong><\/p>\n

Poseben poudarek ekumenskega bogoslu\u017eja je predstavljalo simbolno dejanje skupnega zlivanja vode iz treh kelihov v en vr\u010d. Duhovniki katoli\u0161ke, pravoslavne in evangeli\u010danske Cerkve so vsak prinesli kelih z vodo kot znamenje lastne poti vere, izro\u010dila in duhovne zgodovine. Voda ni predstavljala razlik, temve\u010d darove posameznih ob\u010destev ki so bili zdru\u017eeni v skupen vr\u010d \u2013 kot izraz vere v enega Boga, en krst in eno upanje.
\nZdru\u017eena voda je nato postala vir za zalivanje rastlin, ki so jih duhovniki \u00a0ponesli v svoje cerkve. Ena rastlina je \u0161la v stolno \u017eupnijo Svetega Nikolaja na Kapitelj, ena v \u017dupnijo Svetega Lenarta v Klo\u0161ter, ena v \u017dupnijo \u0160mihel, ena v \u017eupnijo Stopi\u010de, ena v \u017dupnijo Sveti Duh na Velikem Trnu v dekaniji Leskovec, ena v Srbsko pravoslavno cerkveno ob\u010dino Novo mesto, ena pa je ostala v doma\u010di Evangeli\u010danski cerkveni ob\u010dini Novo mesto.<\/p>\n

S tem dejanjem je ekumensko bogoslu\u017eje dobilo mo\u010dno sporo\u010dilo: edinost kristjanov ni v poenotenju ali izbrisu raznolikosti, temve\u010d v skupni skrbi za \u017eivljenje, mir in rast. Tako kot rastline rastejo iz iste vode, a vsaka na svoj na\u010din, tako tudi Cerkev \u017eivi iz istega Kristusa, a v razli\u010dnih tradicijah in krajih.
\nTo simbolno dejanje je na preprost, a globok na\u010din izrazilo prepri\u010danje, da mir ni beg pred napetostmi, temve\u010d odlo\u010ditev za skupno pot \u2013 tudi tam, kjer razlike ostajajo. Zdru\u017eena voda je postala znamenje, da lahko iz tega, kar je bilo zgodovinsko lo\u010deno, v zaupanju in spo\u0161tovanju zraste novo \u017eivljenje.<\/p>\n

 <\/p>\n

V nadaljevanju vabljeni k branju nagovorov in homilij z ekumenskega bogoslu\u017eja, 18. januarja 2026, v Novem mestu.<\/p>\n

Duhovnik Marko Burger iz \u017dupnije Sveti Duh \u2013 Veliki trn, \u010dlan Komisije za ekumenski in medverski dialog pri S\u0160K za novome\u0161ko \u0161kofijo (nagovor):<\/strong><\/p>\n

\u00bbEno telo in en Duh, kakor ste bili poklicani v enem upanju\u00a0 svojega poklica.\u00ab<\/em><\/p>\n

Spo\u0161tovani vsi navzo\u010di; danes za\u010denjamo z molitveno osmino za edinost kristjanov. Temo za razmi\u0161ljanjem so izbrali verniki Armenske apostolska Cerkve skupaj z brati in sestrami Armenske katoli\u0161ke in Evangeli\u010danske Cerkve. Armenija se pona\u0161a s \u010dastjo prve kr\u0161\u010danske dr\u017eave. Potem ko sta apostola Tadej in Jernej tja prinesla evangelij, je leta 301 postala prva dr\u017eava, ki je sprejela kr\u0161\u010danstvo kot dr\u017eavno vero.
\n<\/em>Armenska Cerkev danes \u0161teje vsega ok. 9 do 10 milijonov vernikov. Od\u00a0 tega jih kar 2 tretjini \u017eivi zunaj dr\u017eave, zlasti na Srednjem vzhodu. Njihova zgodovina je zaznamovana s stra\u0161nimi preganjanji, nasilnimi preseljevanji in celo z genocidom. Na ozemlju osmanskega cesarstva so postali Cerkev mu\u010dencev. Ob kocu 19. in v za\u010detku 20 stoletja so do\u017eiveli genocid s strani tur\u0161ke dr\u017eave. <\/em><\/p>\n

Geslo molitvene osmine so vzeli iz Pavlovega pisma Efe\u017eanom: \u00bbEno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani v enem upanju svojega poklica.\u00ab\u00a0\u00a0 Apostol Pavel se obra\u010da na svoje naslovnike in jih spodbuja, naj verodostojno pri\u010dujejo o svoji veri z zgledom edinosti. Ta temelji na eni veri, enem duhu, enem upanju in samo z edinostjo lahko pri\u010dujemo kot eno \u00bbTELO\u00ab.
\n<\/em>Apostol Pavel nas ponovno spominja na upanje. Kaj je upanje in zakaj smo poklicani, da ga \u017eivimo? Upanje je kal\u010dek, dar in naloga, ki jo moramo varovati in gojiti, da rodi sadove v dobro vseh. Kr\u0161\u010dansko upanje nam daje mesto na tistem ozkem grebenu, na tisti meji, kjer na\u0161a poklicanost zahteva, da se vsak dan in vsako uro odlo\u010dimo, da bomo zvesti Bo\u017eji zvestobi do nas.
\n<\/em>Na\u0161a poklicanost je skupna. Poklicani smo da skupaj gradimo edinost in da \u017eivimo evangelij. Edinost je sad navzo\u010dnosti Jezusa med nami. Le tako smo lahko prina\u0161alci miru v svet, ki je poln nasprotovanj in bla\u017eimo nasprotovanja needinosti.<\/em><\/p>\n

Z molitvijo se smemo obra\u010dati na Boga Stvarnika, ki je stvarnik vsega \u010dlove\u0161tva, na Jezusa Kristusa, ki je na\u0161 Odre\u0161enik in K Svetemu Duhu, ki nas razsvetljuje, da moremo umevati Bo\u017eji na\u010drt odre\u0161enja.<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/strong>Duhovnik dr. Daniel Brki\u010d iz Evangeli\u010danske cerkvene ob\u010dine Novo mesto (nagovor):<\/strong><\/p>\n

Drage sestre, dragi bratje, nocoj\u0161nje ekumensko bogoslu\u017eje ima za glavno misel mir. V hitrem, stresnem, kaoti\u010dnem, nemirnem in neosebnem svetu smo zbrani v svetosti sedanjega trenutka, ker imamo pogum osvoboditi se imperija ega (jaza) in \u00bbbiti\u00ab izvorna Bo\u017eja podoba med ljudmi (Paul Tillich). <\/em><\/p>\n

Iz Zaharijeve hvalnice, ki je bila zapeta osmi dan po \u010dude\u017enem rojstvu nebe\u0161kega Kneza miru, zvemo, da je prekinjeni mir padlega \u010dlove\u0161tva in stvarstva obnovljen, saj je Odre\u0161enik pri\u0161el zato,\u00a0 da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna na\u0161e noge na pot miru<\/strong> (Lk 1,79). Da, na pot miru. Dokler ljudje ne damo slave Bogu, na Zemlji ni miru. Mir je ve\u010d kot pojem, ob\u010dutek, meditacija, nirvana, politi\u010dni dogovor, svoboda govora in gibanja, odsotnost vojne, deklaracija OZN, zdravje in blagostanje. Mir je stanje srca, mir je odnos. Miru imam samo toliko, kolikor imam Boga in svojega bli\u017enjega.
\n<\/em>Pravi mir je zunaj na\u0161ega dosega in je Bo\u017eji dar. Mir ni odsotnost hrupa, ampak odsotnost jaza, to je ega (Izak Sirski). Mir ni odsotnost vojne in te\u017ekih okoli\u0161\u010din, ampak je stanje duha. Mir je spravljen odnos z Bogom in s svojim bli\u017enjim. Serafim Sarovski je rekel: \u00bbUstvari mir v svojem srcu in tiso\u010di okoli tebe bodo re\u0161eni.\u00ab Judovski rabini u\u010dijo: \u00bb\u010ce nebe\u0161ka bitja, ki so prosta zavisti, sovra\u0161tva in tekmovalnosti, potrebujejo mir, koliko bolj ga potrebujemo mi, ki smo vsemu temu podvr\u017eeni.\u00ab<\/em><\/p>\n

Vrhunec Zaharijevega Benediktusa je mir (\u0161alom, eirene), ki je sad Duha (Gal 5,22-23) in prvi dar vstalega Gospoda: \u00bbMir vam bodi\u00ab. Kristus nam daje mir, ki ga svet ne pozna in nam ga ne more dati.
\n<\/em>J<\/em>ezus ni samo lu\u010d, ampak je pastir, ki vodi svojo \u010dredo v mir. Jezus Kristus pooseblja mir. V njegovem miru prepoznamo svoj notranji mir. Kr\u0161\u010danstvo ni umetno ustvarjeno, tako kot ostale religije, duhovne alternative in filozofije, kajti Gospod nas je zase ustvaril in na\u0161e srce je nemirno, dokler se ne spo\u010dije v njem (Avgu\u0161tin iz Hipona). <\/em>Kaj mi koristiti, da je Devica Marija neko\u010d davno rodila Kneza miru, \u010de ga v svojem \u010dasu in kulturi ne rodim jaz. Vsi smo poklicani za mirovnike. \u00bbBlagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Bo\u017eji sinovi.\u00ab (Mt 5,9) Ekumensko gibanje je najpomembnej\u0161e mirovno gibanje na svetu<\/strong>. Kot ob\u010destvo celokupne Cerkve potujemo po poti miru, da bo to, kar je bilo razbito, vrnjeno v prvotno stanje in poveli\u010dano v eshatolo\u0161kem miru.<\/em><\/p>\n

In mir Bo\u017eji, ki presega ves \u010dlove\u0161ki razum, naj varuje va\u0161a srca in va\u0161e misli v Jezusu Kristusu, na\u0161em Gospodu. Amen. <\/em><\/p>\n

Pozdrav miru\u00a0je v Cerkvi \u017ee od nekdaj v navadi in izra\u017ea \u017eeljo \u017eiveti in \u0161iriti Gospodov mir in sprejemati bli\u017enjega v vsej njegovi razli\u010dnosti. Izrazimo si ga s\u00a0 stiskom roke, prijaznim pogledom in iskrenim vo\u0161\u010dilom: \u00bbMir s teboj.\u00ab<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/strong>Duhovnik Peter Kokotec, generalni vikar \u0160kofije Novo mesto (homilija):<\/strong><\/p>\n

Dragi bratje in sestre v Kristusu. <\/em><\/p>\n

Hvala vsem v Evangeli\u010danski cerkvi, ki ste nas nocoj tako lepo sprejeli. Hvala za va\u0161o odprtost in gostoljubje. <\/em><\/p>\n

Hvala, da smo na tem ekumenskem ve\u010deru skupaj, kar je posebno pri\u010devanje \u2013 ne kot gostje drug pri drugem, ampak kot bratje in sestre, ki stojimo pred istim Gospodom in poslu\u0161amo isto Besedo. V takih trenutkih \u010dlovek za\u010duti, kako dragoceno je, da se ne zapiramo, ampak delamo korake drug k drugemu. Ti koraki niso majhni: v vsakem se pogosto preizkusita na\u0161a vera in na\u0161a poni\u017enost, hkrati pa v vsakem koraku za\u017eari nekaj zelo evangeljskega in zelo \u010dlove\u0161kega \u2013 \u017eelja, da bi bili resni\u010dno bratje in sestre.<\/em><\/p>\n

Leto\u0161nje geslo Tedna molitve za edinost kristjanov nas spomni, kdo smo: \u00bbEno telo je in en Duh, kakor ste bili poklicani v enem upanju svoje poklicanosti\u00ab (Ef 4,4). To je jedro Cerkve: v Kristusu smo poklicani v eno upanje \u2013 v zveli\u010danje in ve\u010dno \u017eivljenje. Ko se tega dotaknemo z vero, se na\u0161e razlike ne izbri\u0161ejo na silo, ampak se u\u010dimo \u017eiveti drug ob drugem ter drug z drugim \u2013 vse pa v resnici in ljubezni.
\n<\/em>Zato je danes nujno, da edinost razumemo tudi kot pot miru. Apostol Pavel ne govori samo o edinosti, ampak naro\u010da: \u00bbPrizadevajte si, da ohranite edinost Duha z vezjo miru\u00ab (Ef 4,3). In tukaj bi nadaljeval misel duhovnika in pastorja evangeli\u010danske cerkve, gospoda Daniela Brki\u010da, da je ekumensko gibanje\u00a0 najpomembnej\u0161e gibanje za mir v svetu. Ekumensko gibanje vseh kr\u0161\u010denih naj postane naj\u0161tevil\u010dnej\u0161e gibanje za mir. Kajti kdor sledi Kristusu, vedno dela za mir. Ob tem ne pozabimo, da so mnogi na\u0161i in svetovni voditelji kr\u0161\u010deni. Naj tudi v \u017eivljenju zvesto sledijo Kristusovemu evangeliju, ki oznanja mir. <\/em><\/p>\n

Mir namre\u010d ni dodatek na\u0161emu \u017eivljenju, temve\u010d vez: mir v srcu, mir v dru\u017einah, mir v odnosih, mir med Cerkvami, mir v na\u0161em narodu in ne pozabimo, mir v svetu. Ta mir ni zgolj \u010dlove\u0161ki dogovor; je dar Vstalega, za katerega lahko skupaj prosimo, ga sprejmemo in prina\u0161amo naprej \u2013 najprej s tem, kako govorimo drug z drugim, kako se poslu\u0161amo, kako se spo\u0161tujemo.
\n<\/em>Naj nas ta teden utrdi v preprostih, a odlo\u010dilnih korakih: v spo\u0161tovanju, v poslu\u0161anju, v odpu\u0161\u010danju in v skupni molitvi \u2013 da bo ena vera v enega Gospoda postajala vidna kot ena ljubezen in kot mir, ki povezuje. Naj Gospod blagoslavlja vsako na\u0161e sre\u010danje, naj ga napolni s svojim Duhom, in naj nas naredi za pri\u010devalce miru \u2013 ne samo v besedah, ampak predvsem v\u00a0 na\u0161em \u017eivljenju.<\/em><\/p>\n

Paroh mag. Danijel Nikoli\u0107 iz Srbske pravoslavne cerkvene ob\u010dine Novo mesto (homilija):<\/strong><\/p>\n

Spo\u0161tovani duhovniki, dragi gostitelji dana\u0161njega sre\u010danja, bratje in sestre.
\nIzra\u017eam svoje veselje, da se lahko udele\u017eim sre\u010danja z vami. Tema, o kateri smo vabljeni spregovoriti, je mir.<\/em><\/p>\n

Mir se za\u010dne v \u010dloveku in se \u0161iri v dru\u017ebo. In nemir se za\u010dne v \u010dloveku in se \u0161iri v dru\u017ebo. Od kod prihaja mir v narodih vzhajajo\u010dega sonca? In od kod prihaja nemir v narodih zahajajo\u010dega sonca? Izhaja iz re\u0161enih ali nere\u0161enih \u017eivljenjskih vpra\u0161anj.
\n<\/em>Od Konstantinopla do Japonske imajo mnogi narodi notranji mir, ker ne \u017eivijo od vpra\u0161anj, temve\u010d od re\u0161itev \u2013 torej od temeljnih vpra\u0161anj, ki so bila re\u0161ena \u017ee zdavnaj, kot so jih \u017eivele petdeset ali sto generacij pred njimi. Na teh re\u0161itvah vzhodnjak gradi vse, razume vse, misli vse in deluje vse.
\n<\/em>Vendar je mir na Daljnem vzhodu pogosto brez veselja. Za ene pomeni podreditev su\u017enjev njihovim gospodarjem. Za druge pomeni predajo in obup, iz katerega ni odre\u0161itve.<\/em><\/p>\n

Na drugi strani, na Zahodu, vlada nemir. Hitro se je stopnjeval in v na\u0161em stoletju se je tako zelo okrepil, da zahodno \u010dlove\u0161tvo tone v nenehen strah pred prihodnostjo, v stanje \u017eiv\u010dnega zloma in pogosto \u2013 bolj kot kdaj koli prej v zgodovini sveta \u2013 v norost. Vzrok zahodnega nemira je enak vzroku za nemir Adama in Eve, ko sta obrnila hrbet Bogu in obraz Satanu. V Evropi je vse postavljeno pod vpra\u0161aj: Bog, du\u0161a, morala, zakon, dru\u017eina, dru\u017eba, dr\u017eava ter ta\u2011 in onostranski svet.
\n<\/em>In mi, kristjani \u2013 kje smo? Moramo se dvigniti nad la\u017eni mir Vzhoda in grozljiv nemir Zahoda; nad vzhodno filozofijo, ki misli, da je re\u0161ila vsa vpra\u0161anja, in nad zahodno znanostjo, ki sama priznava, da je vse postavila pod vpra\u0161aj in ni\u010desar ni re\u0161ila.
\n<\/em>Kristjani moramo imeti mir, ki presega \u010dlove\u0161ko razumevanje \u2013 mir, ki ga je Kristus dal svojim apostolom, reko\u010d: \u00bbDajem vam svoj mir; mir, ki pomeni veselje, ljubezen in \u017eivljenje.\u00ab Z drugimi besedami: mir, ki prihaja od Boga. Ta Bo\u017eji mir, ki je brezpogojen, je edino naravno stanje \u010dloveka. Vse drugo in vse manj od tega je za nas neuspeh. Zato se vsaka liturgija v na\u0161i Cerkvi za\u010dne z molitvijo: \u00bbV miru molimo k Bogu.\u00ab<\/em><\/p>\n

V tem besedilu sem parafraziral in citiral ohridskega \u0161kofa Nikolaja Velimirovi\u0107a iz njegovega dela Nad Vzhodom in Zahodom, napisanega pred enim stoletjem.
\n<\/em>Ideal kr\u0161\u010danske askeze je biti zelo strog do sebe in zelo blag do drugih. Naj nam Gospod Bog da mo\u010d, da o\u010distimo svoja srca in pustimo, da v njih prebiva mir. Nato bo mir prisoten v dru\u017eini, mir med prijatelji in sosedi. Potem bo mir v mestih, mir v dr\u017eavi in na koncu bo mir zavladal po vsem svetu \u2013 torej, to bodo \u017ee nebesa na zemlji.<\/em><\/p>\n

\u00a0Kaplanka<\/strong>\u00a0dr. Katja Brki\u010d Golob iz Evangeli\u010danske cerkvene ob\u010dine Novo mesto (homilija):<\/strong><\/p>\n

Milost vam in mir od Boga, na\u0161ega O\u010deta, in Gospoda Jezusa Kristusa. Amen.<\/em><\/p>\n

Te dni so me pretresli podatki UNICEF\u2011a, ki ka\u017eejo, da danes po svetu ve\u010d kot 473 milijonov otrok \u017eivi na obmo\u010djih, zaznamovanih z vojno, nasiljem ali razseljenostjo. Trenutno je po svetu ve\u010d kot 70 aktivnih oboro\u017eenih konfliktov ter ve\u010d kot 50 dodatnih kriz z visokim tveganjem za eskalacijo.
\n<\/em>Prav zato so tako blagodejne besede, ki jih najdemo v Evangeliju po Mateju (5,9), kjer Jezus pravi: \u00bbBlagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Bo\u017eji sinovi.\u00ab
\n<\/em>Ko sli\u0161imo besedo \u00bbblagor\u00ab, pogosto pomislimo na sre\u010do, notranji mir, blagostanje. Tudi mir ve\u010dkrat razumemo kot \u010dakanje na ugodne okoli\u0161\u010dine: da se drugi umirijo, da se vesti uti\u0161ajo, da se razmere izbolj\u0161ajo. Toda Jezusov blagor o miru je dinami\u010den. Ne govori o ljudeh, ki mir imajo, temve\u010d o ljudeh, ki mir ustvarjajo.
\n<\/em>Evangelist Matej uporabi gr\u0161ki izraz, ki dobesedno pomeni: \u00bbtisti, ki mir delajo\u00ab. Mir torej ni samo stanje udobja ali odsotnost nasilja, temve\u010d na\u010din, kako gledamo, govorimo in hodimo drug k drugemu. Mir ni samo tola\u017eba \u2013 je odlo\u010ditev. Mir ni samo uti\u0161ana jeza \u2013 je obnovljen odnos. To je mir, ki presega \u010dlove\u0161ki razum, saj zdravi razdalje med nami in popravlja krivice.<\/em><\/p>\n

Dragi prijatelji, kako in na katerih podro\u010djih lahko mi v tem kaoti\u010dnem svetu ustvarjamo mir?
\n<\/em>Najprej na podro\u010dju svojega govora. Besede so prva orodjarna miru. Namesto da stavke za\u010denjamo z obto\u017eujo\u010dim in \u010drno\u2011belim \u00bbti nikoli\u00ab ali \u00bbjaz pa vedno\u00ab, se vpra\u0161ajmo, ali s svojimi besedami gradimo mostove.
\n<\/em>Drugi\u010d, v svojem domu, svoji skupnosti in svoji Cerkvi. Mir se ne za\u010dne v dvoranah za pogajanja, temve\u010d v kuhinji, \u017eupnijskem uradu, ordinaciji, pisarni in Cerkvi. Za\u010dne se prav tu, prav zdaj, ko skupaj udejanjamo Jezusovo pro\u0161njo: \u00bbO\u010de, daj, da bi bili vsi eno.\u00ab
\n<\/em>In tretji\u010d, na podro\u010dju ustvarjanja bli\u017eine in pravi\u010dnosti. V\u010dasih razdalje med nami niso kilometri, temve\u010d predsodki, stare zamere ali tiha tekmovanja. Bli\u017eina ne izbri\u0161e razlik med nami \u2013 pravzaprav jih varuje \u2013, vendar jim odvzame ostrino. V bli\u017eini se u\u010dimo, da resni\u010dna edinost ni uniformiranost, temve\u010d razli\u010dnost, ki je spravljena. Zato pristopimo k izklju\u010denim, izkori\u0161\u010danim in uti\u0161anim, kajti naloga ustvarjalcev miru je, da poslu\u0161amo, za\u0161\u010ditimo in popravljamo.
\n<\/em>In kon\u010dno: mir je lahko na\u0161e skupno pri\u010devanje. Kristjani razli\u010dnih tradicij pri\u010dujemo, da je mir mo\u010dnej\u0161i od na\u0161ih razlik. Ne i\u0161\u010dimo najmanj\u0161ega skupnega imenovalca, temve\u010d najve\u010djo skupno poklicanost \u2013 delati za mir. Svet ne potrebuje popolnih skupnosti, temve\u010d skupnosti, ki znajo prositi odpu\u0161\u010danja, sprejemati in vztrajati. To je ekumenska poklicanost miru: da v drugem ne vidimo tekmeca, temve\u010d Bo\u017eji dar.
\n<\/em>Zaklju\u010dujem z mislijo duhovnika in teologa Romana Guardinija, ki pravi: \u00bbMir nastaja tam, kjer se ljudje ne postavljajo drug nad drugega, temve\u010d drug ob drugem \u2013 pred Bogom.\u00ab<\/em><\/p>\n

Mir Bo\u017eji, ki presega ves \u010dlove\u0161ki razum, naj varuje va\u0161a srca in va\u0161e misli v Jezusu Kristusu, na\u0161em Gospodu. Amen.<\/em><\/p>\n

Ekumenska pot se je tisti ve\u010der nadaljevala tam, kjer vera postane \u017eivljenje in pristno prijateljstvo \u2013 ob skupni mizi.<\/p>\n

Zapisal:
\nkaplan dr. mag. Peter Golob
\npeter.golob@evang.si<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V nedeljo, 18. januarja ob 18. uri, je bilo v Evangeli\u010danski cerkvi Dobrega pastirja na Grmu v Novem mestu osrednje regijsko ekumensko bogoslu\u017eje. V tednu molitve za edinosti kristjanov so se zbrali kristjani katoli\u0161ke, pravoslavne in evangeli\u010danske Cerkve z namenom, da poka\u017eejo svojo naklonjenost svetopisemskem idealu: \u00bbEno telo in en Duh, kakor ste tudi bili<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":3366,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[8],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/evang.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3363"}],"collection":[{"href":"https:\/\/evang.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/evang.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/evang.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/evang.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3363"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/evang.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3363\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3377,"href":"https:\/\/evang.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3363\/revisions\/3377"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/evang.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3366"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/evang.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3363"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/evang.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3363"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/evang.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3363"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}