{"id":2180,"date":"2023-03-21T18:07:09","date_gmt":"2023-03-21T17:07:09","guid":{"rendered":"https:\/\/evang.si\/?p=2180"},"modified":"2023-03-22T08:39:16","modified_gmt":"2023-03-22T07:39:16","slug":"slovesno-odkritje-spominskih-plosc-adamu-bohoricu-in-juriju-dalmatinu-v-wittenbergu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/evang.si\/de\/2023\/03\/21\/slovesno-odkritje-spominskih-plosc-adamu-bohoricu-in-juriju-dalmatinu-v-wittenbergu\/","title":{"rendered":"Slovesno odkritje spominskih plo\u0161\u010d Adamu Bohori\u010du in Juriju Dalmatinu v Wittenbergu"},"content":{"rendered":"

V petek, 17. marca 2023, je v Luthrovem mestu Wittenberg<\/strong> (Lutherstadt Wittenberg) v organizaciji Evangeli\u010danske cerkve AV v Republiki Sloveniji, Slovenskega protestantskega dru\u0161tva Primo\u017e Trubar in Mestne ob\u010dine Kr\u0161ko skupaj z Ob\u010dino Lutherstadt Wittenberg in Rotary club potekalo slovesno odkritje spominskih plo\u0161\u010d slovenskima reformatorjema Adamu Bohori\u010du in Juriju Dalmatinu<\/strong>. Plo\u0161\u010di sta name\u0161\u010deni na steni nekdanje univerze Leucorea, ki jo je leta 1502 ustanovil Friderik Modri in pri katerem je na gradu Wartburg Martin Luther po izob\u010denju na\u0161el zato\u010di\u0161\u010de ter se posvetil prevajanju Nove zaveze Svetega pisma. Spominski plo\u0161\u010di s \u0161tevilkama 130 in 131 sta bili zaradi pandemije koronavirusa iz lanskega leta prestavljeni na leto\u0161nje in sta potekali v okviru simpozija o nem\u0161kem reformatorju Johannu Agricoli (ok. 1494 \u2013 1566) iz Eislebna v organizaciji Univerze v Leipzigu in In\u0161tituta za evropsko zgodovino v Mainzu.<\/p>\n

Slovesnost je s svojo prisotnostjo po\u010dastila tudi delegacija visokih gostov pod vodstvom predsednice Dr\u017eavnega zbora mag. Ur\u0161ke Klako\u010dar Zupan\u010di\u010d, ki se je pred slovesnostjo vpisala tudi v zlato knjigo Wittenberga v Luthrovi sobi v hotelu Best Western, in prav tako veleposlanice Republike Slovenije v Berlinu dr. Ane Petri\u010d Polak.<\/p>\n

Ob tej slovesnosti, ki se je pri\u010dela ob 15. uri, so nastopili govorniki in govornice iz domovine in tujine, ki so se poklonili spominu slovenskima reformatorjema. Nad\u017eupan mesta Lutherstadt Wittenberg Thorsten Zugeh\u00f6r<\/strong> je poudaril, da sta spominski plo\u0161\u010di, ki sta ju dobili dve pomembni osebnosti iz zgodovine evropske reformacije, v kulturi spomina in s tem tudi v zgodovini Luthrovega mesta Wittenberg pomemben korak v po\u010dastitvi zgodovine reformacije na Slovenskem in pomena slovenskih reformatorjev za evropsko zgodovino.<\/p>\n

Mag. Ur\u0161ka Klako\u010dar Zupan\u010di\u010d, predsednica Dr\u017eavnega zbora Republike Slovenije<\/strong> je izpostavila njuno veliko vlogo za slovenski jezik, katerega sta kot najbolj zdru\u017eevalno prvino na\u0161e nacionalne identitete postavila ob bok jezikom tedanjih velikih narodov in temelje slovenstva gradila ne le na stvarnem, ampak tudi na kulturnem in duhovnem podro\u010dju.\u00a0Kot je poudarila, se z obele\u017eji zavemo in se prepri\u010damo o svoji lastni vrednosti in zgodovini, z njimi krepimo lastno identiteto, izrazimo ponos na prednike, ki so zaznamovali tedanji \u010das, in zato so obele\u017eja pomembna.<\/p>\n

O klju\u010dni vlogi jezika, ki je du\u0161a naroda, ljudstva, njegove zgodovine, tradicije, kulture, vere, obi\u010dajev in je zna\u010dilnost ljubezni do domovine, je spregovoril mag. Leon Novak, \u0161kof Evangeli\u010danske cerkve AV v Republiki Sloveniji<\/strong>. Jezik namre\u010d, ki slu\u017ei sporazumevanju, razumevanju, posredovanju informacij, uporablja tudi Bog, ki s svojo besedo nagovarja \u010dloveka. Kot je izpostavil, je bila za Adama Bohori\u010da, utemeljitelja slovenske slovnice 16. stoletja, “beseda ogledalo du\u0161e”, za Jurija Dalmatina, prevajalca celotnega Svetega pisma v sloven\u0161\u010dino, pa “ni mogo\u010dnej\u0161e in plemenitej\u0161e stvari ali dela na \u010dloveku kakor jezik.” Oba sta prav v Wittenbergu pustila mo\u010dne sledi, pridobivala znanje in ga v pisani besedi pripravljala za svoje rojake.<\/p>\n

De\u017eelni \u0161kof Sa\u0161ka-Anhalt dr. Johann Schneider<\/strong> je opomnil, da sta bila Bohori\u010d in Dalmatin doslej znana le o\u017ejemu krogu in strokovnjakom, s postavitvijo plo\u0161\u010d zdaj pa ju pozna tudi \u0161ir\u0161a javnost. \u00a0Prav te predstavljajo majhno evropsko zvezo \u0161e pred ustanovitvijo Evropske unije in vsak tovrsten skupen interes v duhu miru pomembno prispeva h gradnji Hi\u0161e Evrope.<\/p>\n

Njena ekscelenca dr. Ana Polak Petri\u010d, veleposlanica Republike Slovenije v Berlinu<\/strong>, je poudarila pomen dose\u017ekov njunega dela in njunih sopotnikov, saj so prav ti slovenski narod v 16. stoletju povzdignili med napredne in moderne evropske narode. Ob tem je poudarila tesno povezanost Slovenije in Nem\u010dije na vseh podro\u010djih delovanja dru\u017ebe. Kot je povedala, sta obe zavezani tako vrednotam demokracije, spo\u0161tovanja \u010dlovekovih pravic in vladavine prava kot iskanju skupnih interesov s ciljem ustvariti bolj\u0161i in bolj pravi\u010den svet danes in v prihodnje, k \u010demur so stremeli \u017ee reformatorji pred petsto leti.<\/p>\n

Dr. Luka Ili\u0107, duhovnik in pobudnik projekta postavitve spominskih plo\u0161\u010d<\/strong>, se je poklonil dose\u017ekom obeh slovenskih reformatorjev. Kot je povedal, se je Adam Bohori\u010d leta 1548 vpisal na univerzo v Wittenbergu, kjer ga je med drugim pou\u010deval tudi Filip Melanchton, naslednik Martina Luthra. V Wittenberg se je vrnil \u00a0leta 1583 z Jurijem Dalmatinom in \u0161e tremi sopotniki, kjer so vse mo\u010di usmerili v tiskanje Dalmatinove Biblije v slovenskem jeziku, Bohori\u010deve slovnice in \u0161e drugih del. Ti monumentalni deli, Biblija in slovnica, ka\u017eeta na medsebojno povezanost Wittenberga in reformacije na Slovenskem in si zato zaslu\u017eita posebno mesto v spominski kulturi Wittenberga, je sklenil.<\/p>\n

Matja\u017e Gruden, predsednik protestantskega dru\u0161tva Primo\u017e Trubar<\/strong>, se je zahvalil za prijazen sprejem in ohranjanje spomina na velika slovenska reformacijska pisca Jurija Dalmatina in Adama Bohori\u010da. Kot je izpostavil, je reformacija Slovence nau\u010dila brati, pisati, peti in moliti slovensko. Ob tem so bile oblikovane tudi vrednote, kot so posameznikova osebna odgovornost, verska strpnost, splo\u0161na pravica do izobrazbe in dr\u017eavljanska svoboda, postavljeni temelji za nastanek moderne Evrope in Novega sveta. Spomnil je tudi na evropsko mre\u017eo luteranskih mest, v katera so vklju\u010dena slovenska Ra\u0161ica, Puconci in Ljubljana.<\/p>\n

Pod\u017eupanja Mestne ob\u010dine Kr\u0161ko Ivanka \u010cerneli\u010d Kro\u0161elj<\/strong> je poudarila pogumen korak Bohori\u010da in Dalmatina in zahtevno pot, na katero sta se podala. Spomnila je tudi na poimenovanje osnovne \u0161ole v Kr\u0161kem po Juriju Dalmatinu, osnovne \u0161ole v Brestanici po Adamu Bohori\u010du, prav tako na podobe v mestnih parkih.<\/p>\n

V imenu Rotary kluba<\/strong>, ki od leta 1997 skrbi za spominske plo\u0161\u010de v Wittenbergu, je prisotne z velikim zadovoljstvom pozdravil Hans-Joachim Herrmann<\/strong>. Kot je povedal, \u017ee ve\u010d kot 130 plo\u0161\u010d pribli\u017euje pomembne osebnosti, ki so bile v Wittenbergu oziroma so bile kakorkoli povezane z mestom. Rotary club Wittenberg \u017ee 25 let skrbi za njihovo obnovo, vzdr\u017eevanje in raz\u0161iritev.<\/p>\n

Prireditev je povezovala dr. Klaudija Sedar, v glasbenem delu pa je nastopila Sofia Grassi, \u0161tudentka violon\u010dela v Berlinu. Zatem je v dvorani Melanchton hotela Best Western potekal \u0161e kulturni program, v sklopu katerega sta bila predstavljena dva referata in s tem tudi obogaten osrednji dogodek odkritja spominskih plo\u0161\u010d. Predsednica Slovenskega protestantskega dru\u0161tva Primo\u017e Trubar \u2013 podru\u017enice Posavje Alenka \u010cerneli\u010d Kro\u0161elj je predstavila protestantsko kulturno dedi\u0161\u010dino v Posavju, dr. Klaudija Sedar pa slovenske reformatorje v Wittenbergu.<\/p>\n\n\t\t